SVETOVNI DAN VODE 2018 - TEMATIKE O PITNI VODI: POVEZOVANJE,, VÉDENJE , DIREKTIVA O PITNI VODI, PREDSTAVITEV IN IZMENJAVA MNENJ; ZAHTEVE, ZAKLJUČKI, POVZETKI PREDSTAVITEV, MNENJ - Hiša Evropske unije Ljubljana, 21.marec2018

SVETOVNI DAN VODE 2018 - TEMATIKE O PITNI VODI

PREDSTAVITEV IN IZMENJAVA MNENJ - Hiša Evropske unije (LINK), Informacijsko središče EU parlamenta in EU komisije v Sloveniji, Dunajska cesta 20, 1000 Ljubljana [MAP], SREDA, dne 21. marca 2018. Pobudnika / Organizatorja: Civilna iniciativa Mengeš LINK, Društvo Trzin je naš dom LINK.

ZAHTEVE, ZAKLJUČKI, POVZETKI PREDSTAVITEV, MNENJ

Zahvaljujemo se Hiši Evropske unije za gostoljubje.

PREDSTAVITVE:

-       mag. Tomaž ŠTEBE (WEB LINK, LN LINK, BLOG LINK FB LINK), Civilna iniciativa Mengeš FB CIM LINK (za Alpsko Vodo izpod Krvavca CIM AVK WEB LINK) - POZDRAV; O TEMATIKAH (LINK).

-       Gregor PEVC, Trzin je naš dom, POZDRAV; O ANALIZAH V TUJINI (odsotnost nadomestil Štebe).

-       Prof. dr. Mitja RISMAL, strokovnjak za vodovodne sisteme in čistilne naprave.

-       Jože HORVAT, svetnik četrtne skupnosti Črnuče, član odbora za varstvo okolja mestnega sveta.

-       Dr. Peter KRALJ, u. d. i. geologije, hidrogeolog.

-       mag. Zlatko ERLIH, direktor Javnega podjetja Komunala Radgona.

-       Marko Mitja FEGUŠ, Zeleni Slovenije.

PRILOGE:

-       Prezentacija T. Štebe

-       Prispevek M. Rismal

-       Prezentacija J. Horvat

-       Prezentacija in prispevek P. Kralj

-       Prezentacija Z. Erlih

Prezentacija predstavitve in povzetkov ter predstavitev je v prilogi (pdf).

IZHODIŠČNO MNENJE:

Za razliko od večine medijev in organizacij se mi nismo ukvarjali s svetovno problematiko, pač pa s konkretnimi domačimi, slovenskimi, izzivi in problemi. Še posebej smo se osredotočili na tri tematike: (1) Povezovanje virov in vodooskrbnih sistemov; (2) pravica do védenja o vsem kar vpliva na naše zdravje, okolje in naravo (npr. o kontaminantih v pitni vodi); (3) mnenja in predlogi na predelano direktivo o pitni vodi (razprava do 29. marca 2018).

Opomba: Prevod gesla Svetovnega dneva vode 2018 'Nature for Water', glede na razlago, ni kar 'Narava za vodo' (LINK Slo društvo za zaščito voda). Iz opisa Združenih narodov (LINK UN 2018 Theme): '.. explores how we can use nature to overcome the water challenges of the 21st century, je primernejši pomenski prevod npr.: 'Narava daje rešitve' oz. 'V naravi je odgovor'.

IZPOSTAVLJENO, POVZETO IZ PRISPEVKOV SODELUJOČIH

Zagotoviti in sankcionirati odgovorno in učinkovito uveljavljanje predpisov, tudi spremembo postopkov, pristojnosti IN s kazensko odgovornostjo pristojnih. Nedopusten 'molk' oz. neodzivnost pristojnih, ne le v primerih prijav tudi, ko bi morali samoiniciativno ukrepati. Učinkovitost ukrepov bi morali zagotavljati, sedaj neustrezni, primerni predpisi, pristojnosti in odgovornosti v hierarhiji, nenazadnje pa tudi zmanjšanje števila zadev in ustrezen ZUP.

PRAVICE (ustavne) DO (1) ZDRAVE PITNE VODE z ZANESLJIVO, VARNO IN EKONOMIČNO OSKRBO in (2) PRIKLJUČKA S PITNO VODO ZA GOSPODINJSTVO. Viri in vodooskrbni sistemi pitne vode morajo služiti prednostno, dolgoročno in trajnostno varni, zanesljivi in ekonomični oskrbi prebivalstva z zdravo pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev. Predlagamo dolgoročno postopno uvajanje ločenih vodooskrbnih sistemov za pitno vodo brez kontaminantov, ki je namenjena ljudem za pitje in pripravo hrane ter vodooskrbnih sistemov namenjenih za ostale uporabe (npr. higiena, gospodarstvo, kmetijstvo).

ZAGOTOVITI je potrebno take koncesije nad viri pitne vode, ki nikakor niso v nasprotju z zagotavljanjem pravic za varno, zanesljivo in ekonomično oskrbo z zdravo pitno vodo za prebivalstvo. Biti morajo vodene in nadzorovane transparentno, pošteno in v javnem interesu, brez kakršnihkoli elementov dejanske privatizacije ali namenov postati izključno tržno blago. Zanje naj se uvedejo ustrezne koncesnine in nadomestila, namenjena izključno za vlaganja v vire in vodooskrbne sisteme pitne vode za prebivalstvo.

ZAGOTOVITI zdravo pitno vodo in pri čemer naj se sledi cilju sprejemljive cene. POVEZAVA med sistemi – VARNOST.

ZAKLJUČKI

(1)            POVEZOVANJE

POZIV MOP/Vladi RS O NUJNOSTI povezovanja virov pitne vode in (primarnih) vodovodov območja 'Srednja Sava' (Kamniški, Krvavški, Domžalski, Ljubljanski [Kranjski, ..]). Primarni nivo naj bo pod državno pristojnostjo, z enim odgovornim upravljalcem. Vodovarstvena in vodozbirna območja so že sedaj v pristojnosti države (ARSO)!

Dobre prakse povezovanja vodnih virov in vodooskrbnih sistemov v Sloveniji in tujini konkretno nismo obravnavali.

Način sodelovanja oz. sinergij (komplementarnosti) večih upravljalcev na povezanem vodooskrbnem sistemu je bilo predstavljeno z namenom, da je to ob razumnem pristopu in dogovoru lahko sprejemljivo in koristno za vse udeležene. Zanimivo in napredno konstruktivno stališče – mag. Zlatko Erlih.

Večina vodnih virov je iz prodnatih zajetjih aktiviranih pred desetletji, ki pa se soočajo z omejitvami in okoljskimi obremenitvami. Potrebno se je usmeriti na območja oz. vire v dolomitih. Do takrat in tudi sicer je nujno sanirati pretekle obremenitve in sankcionirati sedanja onesnaževanja na vodovarstvenih območjih, npr. srednje Save (Mengeško, Ljubljansko polje) ter nadomestiti intenzivno s sonaravnim in trajnostnim kmetijstvom. Resno se morajo soočiti interesi in utemeljenost naložb investitorjev, npr. v (pretočne) elektrarne ter trajnostni vidiki varovanja okolja in ohranjanja narave (npr. Mure, Save).

(2)                          VÉDENJE

UČINKOVITA – NEPOSREDNO IN VSAK TRENUTEK - DOSTOPNOST DO PODATKOV KOT PRAVICA, O: VSEBNOSTIH/KONTAMINANTIH, VPLIVIH NA ZDRAVJE / BIVANJE. KJE, KAKO, KDO ONESNAŽUJE OKOLJE / NARAVO. Pravno: Aarhuška konvencija, 25.6.1998, v Sloveniji ratificirala 22.4.2004; EU direktiva 2003/4/EC (rok za uskladitev v nacionalni zakonodaji 20050214).

Nabor vsebnosti, predvsem pa kontaminantov mora biti razširljiv glede na ugotovljene razmere v okolju oz. glede na dejavnosti (npr. kmetijstvo, industrija, ..).

Podrobna analiza na 300 kontaminantih, ki so jo v tujini naročili v društvu Trzin je naš dom je pokazala na posebnost z rezultatom o prekomerni prisotnosti hlapljivih halogenih spojin (trikloretan, tri- in tertra- kloretilen).

(3)                          DIREKTIVA O PITNI VODI

PREDLOGI DOPOLNITEV (rok 29.03.2018) – del teh je v prilogi ob povzetkih iz predloga 'predelane' direktive. Formirala naj bi se skupina za pripravo predlogov dopolnitev v sestavi: prosimo za predloge. Direktorat za javno zdravje MZ (Mojca Gobec, generalna direktorica) pozdravlja možnost sodelovanja. Na dnu delovna različica predlogov – v izdelavi.

POVZETKI IZ PRISPEVKOV IN PREZENTACIJ:

Prof. dr. Mitja Rismal

UVOD

Za Svetovni dan vode, pozdravljam prizadevanje ponudnikov tega srečanja, da se tudi v Sloveniji vprašamo in pogledamo, kako z vodami sami ravnamo.

Za Slovenijo je pomembno kako se bo za lastni razvoj vključila v evropsko in globalno reševanje posledic klimatskih sprememb in degradacije okolja. Prostor in celotno okolje z vodami moramo urejati, da ohranimo in izboljšujemo med seboj soodvisne prvine življenja, čisto vodo, zdravo plodno prst za prehrano in zrak, kar zahteva veliko sredstev in znanja, je pa pogoj za splošni socialno-ekonomski in kulturni razvoj vsakega naroda in neodvisnost države.

Eksponencialna rast človeštva in omejeni naravni potenciali planeta postavljajo številna vprašanja trajnostnega razvoja. Na to je  že v 19 stoletju opozoril Malthus (1766-1834). Človeštvo se je od 18 stoletja pomnožilo  od 1,6 na 6,1 milijard, do leta 2050 pa naj bi se povečalo na ca 10 milijard. (Kendall, Henry W. nad David Pimente. 1994. "Constraints on the Expansion of the Global Food Supply". Ambio, Vol . 23, No. 3. Royal Swedish Academy of Sciences).

Pričakovanja Malthusa, da bo rast prebivalstva presegla proizvodnjo hrane se niso izpolnila, ker se je produktivnost pridelovanja hrane z uporabo umetnih gnojil, pesticidov in kmetijske mehanizacije, in krčenja gozdov povečala, kar pa ima svoje meje, ker so posledice, za obnovo naravnih biokemičnih in fizikalnih lastnosti plodnih tal, vse večje vprašanje. Večja proizvodnja hrane potrebuje tudi več vode. Zato in zaradi vse večje  porabe energije s toplogrednimi plini, grozijo klimatske spremembe s poplavami, z daljšimi sušami in pomanjkanjem vode.

NALOGE INTEGRALNEGA NAČRTOVANJA IN UPRAVLJANJA Z VODAMI.

V Sloveniji možnosti za naravovarstveno in vodnogospodarsko skladno zaščito voda in kmetijskih površin, dva med seboj povezana problema, nismo znali in jih tudi danes ne znamo dovolj zaščititi.

Brez vode ni življenja. Brez plodnih tal, ki za rastline potrebujejo vodo, pa ni hrane. Ti dve soodvisni, za življenje elementarni prvini (ozračja tukaj ne obravnavamo), lahko državljanom zagotovi, nihče drug, kot le država, s celostnim, strokovnim, upravljanjem prostora. Njegov del pa je, kot ga opiše Hatchfeld, integralno načrtovanje upravljanje z vodami. 

Ker pomeni voda neodtujljivo pravico do življenja, zanjo pa državi plačuje državljan, mu jo mora zdravo, v zadostni količini in pošteni ceni tudi zagotoviti, kar ni vedno lahka naloga, ker so, po ceni in naravovarstvenih vrednotah, mogoče različne rešitve.

Dodatni problem pa je, da je pitna voda na vodovodnih omrežjih, monopolna vrednota, ki lahko postane, če država ne obvlada upravljanja z vodami, hvaležno tržišče za marsikoga. Za to je v Sloveniji več primerov, ki bi potrebovali temeljito in strokovno podprto obravnavo.

Opozoriti na to, da takšne obravnave na MOP, ki v državi upravlja z vodami in prostorom, ni dovolj, v nekaterih primerih pa sploh ni mogoča, je tudi eden od namenov tega Svetovnega dneva voda.

KLJUČNI OKOLJSKI PROBLEMI SLOVENIJE

Naravne danosti Slovenije z velikimi zalogami vode in 60% gozdov, ki daleč presegajo lastne potrebe, so neprecenljivo naravno bogastvo in komparativna prednost. Z gozdovi in ca 10% visoko gorskega sveta, z nizko poselitvijo, pa ostane le ca 30% ravninskega dela države za kmetijstvo urbanizacijo, industrijo in promet nad zalogami ogrožene prodne in kraške podtalnice, ki dajeta večino pitne vode.

Poseljenost Slovenije na tem ravninskem območju s 330 prebivalci, je 3 krat večja od povprečne s 100 prebivalcev/km2. Na prebivalca odpade le 800 m2 orne zemlje. Po oceni SURS (2010) pa pokrijemo za prehrano le 44% lastnih potreb.

Nizozemska, s 4 krat večjo gostoto poselitve 400 prebivalcev na kvadratni kilometer in le 620 m2 orne zemlje na prebivalca, pa sodi med največje izvoznike hrane, kar pove, da omenjenih naravnih danosti ne izkoriščamo najbolje.

Dr. Peter Kralj

Čista, neoporečna voda je nujno potrebna za obstoj življenja na našem planetu. V kolikor ni kvalitetne in neoporečne vode, tudi ne moremo pridelati kvalitetne in zdrave hrane. Vodne vire človeštvo obremenjuje do te mere, da so na našem planetu ogrožene tudi druge oblike življenja. Danes uživa manj kot 5 % človeštva kvalitetno in neoporečno vodo. Tudi v Sloveniji do nje nimajo dostopa vsi prebivalci.

Slovenija ima nadpovprečne vodne zaloge, ki pa seveda niso vse primerne za uživanje, prav tako tudi niso enakomerno porazdeljene po ozemlju države. Razpolagamo z 18 milijardami m³ notranjih vodnih zalog in 4.000 milijard m³ podzemnih vodnih zalog v vodonosnikih. Vendar pa so vodni viri marsikje že močno načeti ali ogroženi predvsem zaradi negospodarnega in neustreznega ravnanja v preteklih desetletjih.

Prodni zasipi rek so pomemben vir pitne vode v Sloveniji. Komunikacija s površinskimi vodami je navadno precej počasnejša kot v kraških vodonosnikih in je zato njihova samočistilnost boljša. Iz prodnih zasipov črpamo vodo v Ljubljani, Mariboru, Pomurju, velikem delu Podravja... Vodopreskrba v Sloveniji je bila v sedanjem konceptu zastavljena v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so prodni zasipi še vsebovali kvalitetno in pitno podtalnico. Danes pa je velik del vodonosnikov tega tipa je že močno ogrožen. Podtalnico onesnažuje tako kmetijstvo z nepravilno uporabo (prevelike količine) gnojil in pogosto tudi z neprimerno izbiro gnojil in pesticidov. Drug velik onesnaževalec je industrija (npr. Ljubljanska črpališča), in urbana naselja z nedograjenim ali nekvalitetnim kanalizacijskim sistemom, vključno s čistilnimi napravami. Enako velik delež pri onesnaženju vodnih virov ima tudi promet, kateri se v Sloveniji močno povečuje in se bo po napovedih povečeval tudi v bodoče. V Nemčiji so z raziskavami ugotovili višje vsebnosti težkih kovin v zemlji (skozi katero pronica površinska voda v podtalnico) tudi v oddaljenosti preko 500 m od cestišč.

Pravico do kvalitetne pitne vode slehernega državljana smo zapisali v našo ustavo, kot najvišji zakonski akt. To pomeni, da je za zagotavljanje kvalitete vod v državi odgovornost slehernega državljana, še posebej pa državne administracije. Z nepravilno politiko, predvsem s slabo zakonsko in zelo nekvalitetno inšpekcijsko službo v okviru Ministrstva za zdravje je sedanje stanje že alarmantno.

V čimkrajšem času je nujno pristopiti k prenovitvi koncepta vodooskrbe Slovenije. Sleherni Slovenec ima pravico do kvalitetne pitne vode, hidrogeološke razmere pa to tudi omogočajo. Nujno potrebno je zasnovati koncept dualnega sistema vodooskrbe – vodovodni sistem za pitno vodo in vodovodni sistem za sekundarno rabo (na primer za isplakovanje). Za potrebe pitne vode pripraviti projektno dokumentacijo in sukcesivno pričeti z izgradnjo zajemanja vodnih virov, predvsem v dolomitnih vodonosnikih, kjer le je to mogoče. Za sekundarno rabo pa uporabljati obstoječe vodne vire. Vse vire pa je naprej potrebno skrbno zaščititi in varovati.

Nujno je spremeniti zakonodajo do te mere, da bo dejansko ščitila vodne vire. Inšpekcijske službe in ostale institucije, ki delujejo na tem področju in so mnogokje popolnoma neučinkovite, je potrebno kadrovsko »prečistiti« in izobraziti v smeri preventivnega delovanja, v smislu dobrega gospodarja. Vse prepogosto se povzročiteljev sploh ne najde, tudi v primerih nesreč katastrofalnih razsežnosti, kaj šele kaznuje. Posledice, ki jih lahko povzroči oporečna voda, so zelo hude. Kratkoročne, npr. zastrupitve, zajamejo manjše število prebivalcev in jih je relativno lahko ozdraviti (tudi obolelih z dolgoročnimi posledicami ni veliko). Mnogo težja je t.i. »skrita onesnaženost«, ki jo zakonodaja dovoljuje (vsebnosti v zakonsko dovoljenih mejah), in ki zajame veliko število prebivalcev. Dolgoročno uživanje takšne vode povzroči obolenja (npr. defektnost, genske spremembe, obolenja organov), ki jih zdravstvo ne povezuje neposredno z njenim uživanjem, na razvoj prebivalstva in celotne družbe pa imajo izredno velik vpliv.

Zakonodajo glede analitike vodnih virov je prav tako potrebno v osnovi spremeniti. Sedanja predpisuje katere spojine je potrebno analizirati. Vemo pa, da dnevno prihajajo na tržišče novi in novi artikli, še posebej v zdravstvu, prehrani in kmetijstvu, z novimi učinkovinami oziroma spojinami, ki pa v zakonodaji niso navedeni. Predlagamo, da se zakonodaja dopolni na ta način, da je potrebno vsako novo substanco, ki pride na slovensko tržišče in bi lahko kot takšna ogrožala okolje ali živi svet, v roku najkasneje 1 leta uvrstiti na seznam substanc, ki jih je potrebno dodatno analizirati najmanj za primer D-analize.

Jože Horvat

(NE)reševanje onesnaževanja s starimi bremeni - divjimi in neurejenimi odlagališči ter aktualnimi odlaganji odpadkov in dejavnosti, ki močno onesnažujejo podtalnico (Publicus-Suhadolska jama). Vpliv odpadkov na kakovost pitne vode na Ljubljanskem polju. Vodovarstveno območje Jarški prod:

•       Študija SRC SAZU pokaže ogromno količino vseh vrst odpadkov

•       Sanacija je ocenjena na 12 mio eur

•       Ustanovitev okoljskega sklada za namen sanacije, ki pa se ne izvrši. Denar porabljen za projekte, ki niso povezani z Jarškim prodom

•       Izgradnja hidroelektrarne Šentjakob kod del verige srednja Sava

mag. Zlatko Erlih

KOMUNALA RADGONA d.o.o.
Pogled na oskrbo s pitno vodo
MAREC 2018 

Podjetje in njegova dejavnost
- Oskrba s pitno vodo
- Odvajanje odpadnih komunalnih voda
- Čiščenje odpadnih komunalnih voda
- Odvoz grezničnih gošč in blata iz MKČN
- Vzdrževanje občinskih cest in javnih poti
- Javna snaga
- Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov 

Vdooskrba
Podjetje skrbi za oskrbo s pitno vodo na področju matične občine 

Temeljni cilj 
ODJEMALCEM ZAGOTOVITI ZDRAVO PITNO VODO IN PRI TEM ZASLEDOVATI CILJ SPREJEMLJIVE CENE 

Lokacija izvajanja GJS 
- Apaško polje – reka Mura - prodnata tla
- Občutljivo za vdor različnih elementov v vodo
- VVO1 ima definirane ukrepe v zvezi s kmetovanjem in kmetje dobivajo nadomestilo za izpad dohodka – nitrati so se začeli zmanjševati, sicer je področje znano, da je tukaj v vodi precej nitratov 

Sistem C – nova rešitev
Zasnova:
- Prvotno enoten sistem, ki povezuje sisteme na levem in desnem bregu reke Mure (pogodba 2005 – MOR- občine)
- Kasneje delitev na Sisteme A, B, C (aneks 2010)
- Sistem C – povezuje 8 občin na desnem bregu reke Mure (UE Gornja Radgona in UE Ljutomer)
- Sistem C povezuje zajetje Podgrad – Segovci v UE G. Radgona  in Mota- Lokavci v UE Ljutomer
- Povezava med obema sistemoma je v Vučji vasi (varnost)
- En upravljavec (JP Prlekija) – posledična izločitev Komunale Radgona (nevarnost) – kot da podjetje ne obstaja
- Komunala Radgona oporeka tako rešitev in želi na svojem terenu skrbeti za oskrbo – poznavanje terena, strank, sistema, hiter odziv, …

Kako rešiti zagato?
- Približati poslovanje obeh izvajalcev in prispevati k približevanju standardov na celotnem terenu sistema (različna izhodišča na različnih lokacijah – različni pogledi posameznih občin).
- Dogovoriti se o komplementarnem delovanju, ki se izogiba nepotrebnemu podvajanju nabav, zaposlovanja in vodi v specializacijo na obeh straneh.
- Komplementarnost je možna na skoraj vseh poslovnih funkcijah.

Zakaj je taka rešitev OK
- Ker vzdržuje neko minimalno razpršenost, ki je v fazi nepotešenih privatizacijskih apetitov po vodnih virih vendarle zahtevnejši plen, kot če imaš vse skoncentrirano
- Ker so tudi dobre rešitve, ki lahko povezujejo dobre prakse in jih je možno nadgraditi ob obojestranskem razumevanju in vzajemnem iskanju dviga kvalitete vode in optimiranja cene (vodooskrba se - ni pričela z zadnjimi velikimi investicijami in novoustanovljenimi podjetji). 

DIREKTIVA O PITNI VODI (predlog prilagojene COM/2017/0753 final - 2017/0332 (COD))

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (prenovitev) COM(2017) 753 final 2017/0332 (COD) - v nadaljevanju RDWD (Revised Drinking Water Directive).

Direktiva, ki se prenavlja: (1)  Direktiva Sveta 98/83/ES[1] je bila večkrat bistveno spremenjena[2]. Ker so potrebne nove spremembe, bi bilo treba zaradi jasnosti navedeno direktivo prenoviti.

PREDLOGI DOPOLNITEV - MNENJA:

Direktiva 98/83/ES je določila pravni okvir za varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi učinki vsakršne kontaminacije vode, namenjene za prehrano ljudi, z zagotavljanjem, da je zdravstveno ustrezna in čista. Ta direktiva bi morala imeti isti cilj. ï ker je treba glede na pomen kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, za človekovo zdravje Ö V ta namen je treba Õ na ravni Ö Unije Õ Skupnosti predpisati bistvene standarde kakovosti ð minimalne zahteve ï, ki jih mora izpolnjevati voda, predvidena za ta namen;. ð Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da je voda, namenjena za prehrano ljudi, brez mikroorganizmov in parazitov ter brez snovi, ki lahko v določenih primerih predstavljajo morebitno nevarnost za zdravje ljudi, ter da izpolnjuje navedene minimalne zahteve. 

VÉDENJA – védenja

NE IZZVZETI (RDWD str. 31, 45 ) ali pa tam (v direktivi za naravne mineralne in izvirske) dodati naše pripombe glede védenja – pravice do dostopa on-line, real-time do vseh analiz pitne vode - za vse za katere veljajo predpisi o izvajanju analiz vzrocev pitne vode (do mesta ustrezanja tj. pipe) – ne glede na to ali se stekleničijo ali ne, so za medicinske, prehrambene ali druge namene. Za vse za katere veljajo predpisi o izvajanju analiz – torej npr. tudi za kopalne vode, vode za zalivanje, ipd.

(navesti Aarhuško konvencijo člen 5. itd.). Védenje mora veljati za vse vrste voda – tudi za naravne mineralne in izvirske. Omogočiti je potrebno tudi analize z avtomatskimi merilniki, torej s certificiranimi napravami in ne samo z laboratorjiskimi postopki.

Aarhuška konvencija in iz nje izvedena EU direktiva določata uporabo razpoložljivih tehnologij in infrastrukture za neposreden in takojšen dostop .. npr. arhivirani rezultati analiz vzorcev pitne vode morajo biti neposredno dostopni (on-line) in vsak sprememba takoj (real-time). Označeni so deli direktive in konvencije, ki (posredno jasno) določajo on-line, real-time dostop oz. stalen (ponavljajoč), odprt, neposreden dostop do baz podatko (ene baze) kjer morajo biti shranjeni (arhivirani) vsi rezultati analiz pitne vode, ki so narejeni zaradi predpisov, ki to zahtevajo in so javno (spletno, informacijsko, računalniško) dostopni kot informacije javnega značaja, ne glede na to, kdo je analizo naročil, plačal, izvedel (javni, zasebni ali kak drug subjekt), je njen 'lastnik', in podobno. To v slovenski zakonodaji ni impementirano. Odgovorni pa nočejo upoštevati nadrejene konvencije oz. direktive, ko tako seznanitev (dotop za branje) zahtevate. Niti MZ, IP, Vlada. Torej kršijo, ne izvajajo določb Konvencije oz. Direktive (spodaj z rumeno označena določila).

Slovenija in tudi druge članice EU, ki so ratificirale Konvencijo oz. bi morale v svojo zakonodajo in z njeno implementacijo udejaniti določila Konvencije in Direktive na način kot je to zapisano v obeh pravnih aktih (z rumeno označeno). Danes je evidentno da so po 15 letih po sprejemu Direktive in 20 letih po sprejemu Konvencije na voljo in zelo razširjene računalniške telekomunikacijske in/ali elektronske

Tehnologije, ki bi jih morale EU države oz. države, ki so ratificirale Konvencijo že davno uveljaviti in s tem zadostiti pravici, do sprotne, takojšnje in praktične obveščenosti, seznanjenosti z informacijami, ki zadevajo okolje, zdravje, ..

Člen 5 Konvencije

Zbiranje okoljskih informacij in njihovo razširjanje v javnosti

1. Pogodbenica zagotovi:

(a) da organi javne oblasti imajo in sproti dopolnjujejo okoljske informacije, ki se nanašajo na njihove naloge;

(b) da se vzpostavijo obvezni sistemi za zagotavljanje ustreznega dotoka informacij do organov javne oblasti o predlaganih in obstoječih dejavnostih, ki lahko pomembno vplivajo na okolje;

(c) da se ob neposredni nevarnosti za zdravje ljudi ali za okolje zaradi dejavnosti ljudi ali zaradi naravnih vzrokov članom javnosti, ki bi jih to lahko prizadelo, nemudoma sporočijo vse informacije, ki jih ima na razpolago organ javne oblasti in bi lahko omogočile javnosti, da prepreči

ali ublaži škodo zaradi take nevarnosti.

3. Pogodbenica zagotovi, da bodo okoljske informacije postopoma na razpolago v elektronskih podatkovnih bazah, ki so javnosti lahko dostopne po javnih telekomunikacijskih omrežjih.

Direktiva 2003/4/ES Evropskega Parlamenta In Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu

javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

…

ob upoštevanju naslednjega:

…

(21) Za dvig javne zavesti o okoljskih zadevah in za izboljševanje varstva okolja bi morali

organi oblasti na primeren način zagotavljati in razširjati informacije o okolju, ki so

pomembne za njihove naloge, zlasti prek računalniške telekomunikacijske in/ali elektronske

tehnologije, kolikor je na voljo.

Člen 1  Cilji

Cilji te direktive so:

(a) zagotoviti pravico do dostopa do informacij o okolju, ki jih hranijo organi oblasti ali se

hranijo za organe oblasti, ter določiti osnovne pogoje in praktične ukrepe za uresničevanje te

pravice, in

(b) zagotoviti, da so informacije o okolju postopno v vedno večji meri dostopne javnosti in se

javno razširjajo, da se doseže kar najširša sistematična razpoložljivost in razširjanje informacij

o okolju javnosti. V ta namen se zlasti pospešuje uporaba računalniške telekomunikacijske

in/ali elektronske tehnologije, kolikor je na voljo.

Člen 2  Opredelitve pojmov

Za namene te direktive so:

1. "informacije o okolju" kakršne koli informacije v pisni, vizualni, zvočni, elektronski ali

katerikoli drugi materialni obliki o:

(a) stanju elementov okolja, kot so zrak in ozračje, voda, tla, zemljišča, krajina in naravni

življenjski prostori, vključno z mokrišči, obalnimi in morskimi območji, biološka

raznovrstnost in njene sestavine, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, ter medsebojni

vpliv teh elementov;

(b) dejavnikih, kot so snovi, energija, hrup, sevanje ali odpadki, vključno z radioaktivnimi

odpadki, emisije, izpusti in druga sproščanja v okolje, ki vplivajo ali bi utegnili vplivati na

elemente okolja, navedene pod (a);

…

Člen 7  Razširjanje informacij o okolju

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da organi oblasti organizirajo

informacije o okolju, ki so pomembne za njihove naloge in ki jih hranijo ali se hranijo zanje,

zaradi njihovega aktivnega in sistematičnega razširjanja javnosti, zlasti z računalniško

telekomunikacijsko in/ali elektronsko tehnologijo, kolikor je na voljo.

Ni treba, da informacije, dane na voljo z računalniško telekomunikacijsko in/ali elektronsko

tehnologijo, vključujejo informacije, zbrane pred začetkom veljavnosti te direktive, razen če

ni že na voljo v elektronski obliki.

Države članice zagotovijo, da bodo informacije o okolju postopoma postajale dosegljive v

elektronskih bazah podatkov, ki bodo javnosti zlahka dosegljive po javnih

telekomunikacijskih omrežjih.

…

Člen 8  Kakovost informacij o okolju

1. Kolikor je v njihovi moči, države članice zagotovijo, da so vse informacije, ki jih pripravijo

same ali jih pripravijo zanje, ažurirane, natančne in primerljive.

2. Organi oblasti na zahtevo odgovorijo na zahteve po informacijah, skladnih s členom 2(1)b,

tako da prosilcu poročajo o mestu, kjer je mogoče najti informacije, če so na voljo, o merilnih

postopkih, vključno z metodami analize, vzorčenja in predpriprave vzorcev, ki se uporabljajo

pri pripravi informacij, ali se sklicujejo na uporabljane standardizirane postopke.

Člen 9  Postopek pregleda

1. Države članice najkasneje 14. februarja 2009 poročajo o izkušnjah, pridobljenih pri uporabi

te direktive.

Poročilo pošljejo Komisiji najkasneje 14. avgusta 2009.

Najkasneje 14. februarja 2004 Komisija državam članicam pošlje navodila, ki jasno določajo

način, za katerega želi, da ga države članice uporabijo za poročanje.

2. Glede na izkušnje in ob upoštevanju razvojnih dosežkov v računalniško telekomunikacijski

in/ali elektronski tehnologiji Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo

skupaj z morebitnimi predlogi za spremembo.

Člen 10 Izvajanje

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo,

najpozneje do 14. februarja 2005. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo

ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (V Aarhusu, Danska, 25. junija 1998)

Article 1 OBJECTIVE

In order to contribute to the protection of the right of every person of present and future generations to live in an environment adequate to his or her health and well‑being, each Party shall guarantee the rights of access to information, public participation in decision‑making, and access to justice in environ­mental matters in accordance with the provisions of this Convention.

Provisions of the Aarhus Convention alleged to be in non-compliance with the right to access the drinking water samples analisys results on-line, real-time by using ICT to read-only archived reults from the publicly accessed data bases, are as follows (with parts indicated in yellow):

SUMMARY:

1.    In article 4, section 4.1. paragraph 2.  there is the essential provision that the environmental information “shall be made available as soon as possible”.

2.    Further in article 5 there is the list of provisions specifying, let us say, practical circumstances on availability of environmental information. Here are some of them giving us the right for on-line, real-time access to the row (source) data where environmental information is saved / archived (e.g. drinking water samples’ analysis results):

DETAILED:

3. «Environmental information» means any information in written, visual, aural, electronic or any other material form on:

(a) The state of elements of the environment, such as air and atmosphere, water, soil, land, landscape and natural sites, biological diversity and its components, including genetically modified organisms, and the interaction among these elements;

(b) Factors, such as substances, energy, noise and radiation, and activities or measures, including administrative measures, environmental agreements, policies, legislation, plans and programmes, affecting or likely to affect the elements of the environment within the scope of subparagraph (a) above, and cost‑benefit and other economic analyses and assumptions used in environmental deci­sion‑making;

(c) The state of human health and safety, conditions of human life, cultural sites and built structures, inasmuch as they are or may be affected by the state of the elements of the environment or, through these elements, by the factors, activities or measures referred to in subparagraph (b) above;

Article 4 ACCESS TO ENVIRONMENTAL INFORMATION

4.1.

2. The environmental information referred to in paragraph 1 above shall be made available as soon as possible and at the latest within one month after the request has been submitted, unless the volume and the complexity of the information justify an extension of this period up to two months after the request. The applicant shall be informed of any extension and of the reasons justifying it.

Article 5 COLLECTION AND DISSEMINATION OF ENVIRONMENTAL INFORMATION

1. Each Party shall ensure that:

(a) Public authorities possess and update environmental information which is relevant to their func­tions;

(b) Mandatory systems are established so that there is an adequate flow of information to public author­ities about proposed and existing activities which may significantly affect the environment;

(c) In the event of any imminent threat to human health or the environment, whether caused by human activities or due to natural causes, all information which could enable the public to take measures to prevent or mitigate harm arising from the threat and is held by a public authority is disseminated immediately and without delay to members of the public who may be affected.

2. Each Party shall ensure that, within the framework of national legislation, the way in which public authorities make environmental information available to the public is transparent and that environ­mental information is effectively accessible, inter alia, by:

(a) Providing sufficient information to the public about the type and scope of environmental information held by the relevant public authorities, the basic terms and conditions under which such information is made available and accessible, and the process by which it can be obtained;

(b) Establishing and maintaining practical arrangements, such as:

(i) Publicly accessible lists, registers or files;

(ii) Requiring officials to support the public in seeking access to information under this Con­vention; and

(iii) The identification of points of contact; and

(c) Providing access to the environmental information contained in lists, registers or files as referred to in subparagraph (b) (i) above free of charge.

3. Each Party shall ensure that environmental information progressively becomes available in electron­ic databases which are easily accessible to the public through public telecommunications networks. Information accessible in this form should include:

(a) Reports on the state of the environment, as referred to in paragraph 4 below;

(b) Texts of legislation on or relating to the environment;

(c) As appropriate, policies, plans and programmes on or relating to the environment, and environmen­tal agreements; and

(d) Other information, to the extent that the availability of such information in this form would facili­tate the application of national law implementing this Convention,

provided that such information is already available in electronic form.

RDWD, str. 4

Kar zadeva posebne kategorije vode, ki se toči v steklenice, so naravne mineralne vode izvzete iz področja uporabe te direktive v skladu z Direktivo 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta[3]. Izvirske vode pa bi morale biti glede na tretji pododstavek člena 9(4) Direktive 2009/54/ES v skladu z določbami te direktive. Zato bi morale izvirske vode ostati zajete s področjem uporabe te direktive.

RDWD, str. 31

(3)       ker je treba i Iz področja uporabe te direktive Ö je treba Õ izključiti naravne mineralne vode in vode, ki so medicinski proizvodi, saj so bila za te vrste vode določena posebna pravila; ð so te vode zajete v Direktivi 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta[4] oziroma Direktivi 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta[5]. Direktiva 2009/54/ES obravnava tako naravne mineralne vode kot tudi izvirske vode, vendar bi morala biti samo prva kategorija izvzeta iz področja uporabe te direktive. V skladu s tretjim pododstavkom člena 9(4) Direktive 2009/54/ES bi morale izvirske vode izpolnjevati določbe te direktive. V primeru vode, namenjene za prehrano ljudi, ki se toči v steklenice ali posode, namenjene prodaji ali uporabi pri proizvodnji, pripravi ali obdelavi živil, bi morala voda izpolnjevati določbe te direktive do mesta ustrezanja (tj. pipe), nato pa bi se morala obravnavati kot živilo v skladu z drugim pododstavkom člena 2 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta[6]. 

TE IZJEME NISO USTREZNE – direktiva o pitni vodi mora veljati za vse vode, ki so namenjene za pitje / za prehrano ljudi (živih bitij, rastlin !?).

RDWD, str. 45

Člen 3

Izjeme

1.           Ta direktiva se ne uporablja za:

(a)          naravne mineralne vode, ki so jih za take priznali Ö pristojni organi iz Õ pristojni nacionalni organi v skladu z Direktivo Sveta 80/777/EGS z dne 15. julija 1980 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z izkoriščanjem in trženjem naravnih mineralnih voda^[7] Direktive 2009/54/ES;

ê 1998/83

(b)         vode, ki so zdravila v pomenu Direktive Sveta 65/65/EGS z dne 26. januarja 1965 o približevanju določb zakonov ali drugih predpisov v zvezi z lastniškimi zdravili^[8]. Direktive 2001/83/ES.

RDWD, str. xx

---

[1]              Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 330, 5.12.1998, str. 32).

[2]              Glej Prilogo V.

[3]              Direktiva 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod (prenovitev) (UL L 164, 26.6.2009, str. 45).

[4]              Direktiva 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod (prenovitev) (UL L 164, 26.6.2009, str. 45).

[5]              Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).

[6]              Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

[7]              UL L 229, 30.8.1980, str. 1. Direktiva kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 96/70/ES (UL L 299, 23.11.1996, str. 26).

[8]              UL L 22, 9.2.1965, str. 369. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 93/39/EGS (UL L 214, 24.8.1993, str. 22).